V RAZMISLEK ali PODUK
Vsak, kateri se pridruži zeleni bratovščini, je prej ali slej postavljen pred dejstvo, da mora pred strelom na divjad, na ustrezen način, oceniti spol in starost divjadi, na katero izvaja lov. Kmalu spozna, da je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Če osnovno teoretično znanje ne nadgrajujemo v praksi, potem kmalu zbledijo posamezne vrednote, katere nam poskušajo predavatelji in mentorji na začetku naše lovske poti, na določen način predstaviti.
Zavedati se moramo, da je predvsem od nas samih odvisno, ali bomo osvojili zadostno količino znanja in s tem poskrbeli, da ne bi prihajalo do napačnega odstrela.
Kdor strelja tudi greši! To je dejstvo. Pokončno pa je potrebno priznati napako in odgovorno prevzeti breme napačnega odstrela! Namen naslednjih vrstic je samo to, da bi do napak pri oceni starosti prišlo čim manjkrat. Pri tem ne mislimo točkovno vrednost (CIC) posameznega osebka ali vrste divjadi ( to si je izmislil nekdo, da bi zadovoljil svoje apetite po kultu trofeje) ampak samo na oceno starosti posameznega razreda oziroma posamezne vrste, predvsem lovne divjadi.
Če bomo vsaj malo v tebi obudili željo po obnovi že slišanega, potem smo dosegli svoj namen.
Starost divjadi ocenjujemo med izvajanjem lova vizualno v naravi ( videz in obnašanje celega živega osebka) in temelji predvsem na sposobnosti opazovanja posameznega lovca. Končno starost pa ocenjujemo predvsem na podlagi razvoja zobovja oziroma obrabljenosti zobovja ( po odvzemu iz lovišča po ustrezni pripravi posameznih zahtevanih delov ( trofej - čeljusti) oziroma, na družinskih ocenah odvzete divjadi ) .
Vedno sem se spraševal, kako priti do ustreznega znanja, katero zadovolji osnovne potrebe po oceni starosti žive in mrtve divjadi. Gradiva je na razpolago veliko, vprašanje je samo do katere stopnje je pri posameznem lovcu usmerjena potreba po tovrstnem znanju. Vendar osnove ocenjevanja starosti in osnovna lovska nepisana pravila mora spoznati vsak !
Kaj pa je minimalno osnovno znanje?
Prvo kar moramo vedeti pri ocenjevanju divjadi v naravi je, da ni pravila! So samo različne predpostavke oziroma že videne in slišane teorije. Toda 100 % ne smemo trditi ničesar nikoli! To je to ! Čim višji je naš procent sposobnosti ocenjevanja v naravi tem večja je verjetnost, da pri predpisanem strukturnem odstrelu v LD ne bo prihajalo do prevelikih nasprotij. To pa dosežemo predvsem s tem, da smo večkrat v naravi, da živimo z njo in jo spoštujemo . Poskušajmo spoštovati čimbolj nenapisana lovska pravila in imeli bomo primerno populacijo vseh vrst divjadi v naših loviščih. Verjeli ali ne, toda v naravi obstaja samo eno pravilo. Spoštuj mamo!! Ona je tista ki hrani, vodi, vzgaja ter ohranja vrsto.S prezgodnjim ali prevelikim odstrelom osebkov ženskega spola srednjega starostnega razreda naredimo največjo krivico celi populaciji ( seveda vse v skladu z cilji populacije - zmanjšanje, ohranitev ali povečanje populacije) . Prav je, da je odvzem predviden tako spolno, starostno kot številčno, ne sme pa biti nosilec odstrela srednji starostni razred ženskega spola.
Pri ocenjevanju divjadi glede na zunanje znake (spol, velikost, oblika, barva pa tudi moč rogovja oziroma rogljev) pride do izraza predvsem naša individualna sposobnost zmožnost opazovanja. Na tem mestu nam ne pomaga še tako dobro teoretično znanje, če nimamo dara opazovanja. Tako pač je. Najbolj pa lahko doprinesemo s pravilno presojo, če se predhodno seznanimo, kaj je dovoljeno upleniti in kaj ne! Izgovori v stilu, sem mislil, da je mlajši oziroma starejši, so neumestni. Dokler obstaja možnost izbire v skladu z predvidenim številom za odvzem ne glede na posamezni razred stvar deluje, ko pa se ta možnost zmanjša samo na določen razred pa pride do določenih nesoglasij oziroma dvomov. Vendar tudi sedaj je stvar zelo enostavna, samo spoštovati je potrebno nenapisano pravilo - izbiraj manjše ( tako po telesni velikosti kot po oceni moči rogovja ali rogljev) ter v pogonih nikoli prvo. Nihče ne trdi, da je potrebno nujno streljati, ( člani LD se razlikujemo od članov drugih društev predvsem zaradi možnosti nabave in nošnje orožja - odstrel je pravica in ne dolžnost) vendar, ko se za ta poseg odločimo ravnajmo preudarno in razumno.
JELENJAD
Kot prvo vrsto divjadi, kateri se bomo v nadaljevanj posvetili, smo izbrali jelenjad in to predvsem zato, ker je na našem področju sorazmerno nova vrsta divjadi in v zadnjih letih doživljamo njeno pravo ekspanzijo. Na tem mestu ne bomo razpravljali oziroma modrovali, zakaj je do tega prišlo, ampak bomo sprejeli dejstvo, da je jelenjad našla svoj prostor tudi v Baški grapi. V njenem sobivanju z nami, pa prihaja do raznoraznih srečanj (takšnih in drugačnih) in različnih pogledih glede njene še sprejemljive številčnosti na našem področju.
V populaciji jelenjadi v našem lovišču je v zadnjih letih opažena predvsem ali samo sprememba v biološki teži uplenjenih trofejnih jelenov. Ali je to posledica prevelike gostote, naključnega odstrela, prilagajanja na naše prehrambene zmožnosti oziroma življenjske razmere (predvsem konfiguracija terena) jelenjadi, ali pa vsi skupaj dajemo trofejnim jelenom prevelik pomen, je stvar presoje . Vsemu navedenemu navkljub, pa obstaja še vedno dejstvo, da smo v preteklosti uplenili dva jelena, katera po biološki teži ( 227 kg ter 205 kg) zavzemata sam vrh vseh uplenjenih jelenov v TLUO . Razlike v biološki teži ostale uplenjene jelenjadi so zanemarljive. Pri uplenjenih teletah je praviloma biološka teža močno pogojena z starostjo oziroma iskušenostjo košute, katera vodi tele ter z datumom uplenitve. Seveda vse navedeno vpliva tudi na teže enoletne ter dvoletne jelenjadi.
Pravo sliko starosti populacije pa dobimo, ko na podlagi razvoja zobovja ter obrabljenosti zobovja ocenimo njeno starost.
Razvoj zobovja
Za ocenjevanje starosti do poltretjega leta stare uplenjene jelenjadi bolje služi zobovje. Do starosti 2 in pol leta se da starost divjadi določiti celo na mesece. Denticija (rast in menjava zobovja) traja poltreje leto. Tedaj ima jelen celotno zobovje s 34 zobmi. Od teh je 24 kočnikov ali meljakov (v vsaki polovici zgornje in spodnje čeljusti 6), v spodnji čeljusti poleg teh še 8 sekalcev (pravzaprav je sekalcev 6, dva pa sta podočnika) in končno v zgornji čeljusti še 2 podočnika, ki jih imenujemo okliče (prodnike); v zgornji čeljusti sekalcev ni. Meljake delimo po tri predmeljake in po tri na prave meljake. Meljaki zrastejo samo enkrat in sicer kot stalni zobje, se pravi, da mlečnih meljakov ni. Vsi drugi zobje pa so najprej mlečniki, ki izpadejo in za temi zrastejo stalni zobje.
Za povprečno ocenitev starosti je dovolj, če vemo, da ima leto dni star jelen 4 kočnike, v drugem letu 5, ko pa ima vseh 6, je star poltretje leto (ali več).
Starost ocenjujemo tudi po obrabljenosti zob. To pa ni povsem zanesljivo, saj je obraba zob odvisna od mnogih notranjih in zunanjih dejavnikov; zato pa je več metod.
Praktično najenostavneje ocenjujemo starost po obrabi vseh kočnikov spodnje čeljusti. Najbolj se obrablja 4. kočnik.
Pri jelenu se za določanje starosti lahko posložujemo tudi rožnic, čelnih nastavkov; le-ti se namreč z leti krajšajo, hkrati pa debele.
LOVSKI VICI
ČESA LOVEC NE BO NIKOLI REKEL
Sezona je predolga.
Več časa bi moral biti z ženo.
Moj terenec ne zmore te poti.
Greva nakupovat, lov lahko počaka.
Ta kos divjačine sem kupil.
Draga, prav imaš, ne potrebujem nove puške.
Draga, greš z mano na lov?
Nikoli ne grem na lov brez ženinega dovoljenje.
Mislim, da sem se izgubil.
Premrzlo je za lov.
Zgrešil sem.
Ne, tako velikega pa še nisem ustrelil.
Žena je rekla, da grem lahko z vami.
Mi posodiš puško?
Na sprehodu sta mož in žena opazila reklamo za seminar o jelenih. Ker se jima je zdelo zanimivo, se odpravita poslušat. Prišla sta ravni v trenutku, ko je predavatelj govoril:
»Jelen se pari tudi do 100-krat v eni sezoni.«
»Vau,« zavzdihne žena, »to je večkrat na dan. Lahko bi se kaj naučil od jelenov.«
Mož pa se obrne k ženi in ji pravi: » Dvigni roko in vprašaj če samo z eno košuto.«
Jože: »Zadnjič sem padel z visoke stene. Med padanjem sem razmišljal o odstrelih, ki jih nisem prijavil.
Nace: »Je že morala biti visoka stena.«
Zakaj ima zajec velika ušesa in majhen rep?
Če bi bilo obratno, bi bil veverica!
»Poslušaj Franc, zakaj si ustrelil mojo ženo?«
»Čisto po nesreči. Je zraven moje stala.«
Lovca sta kupila psa ptičarja in odšla na lov. Po celodnevnem neuspešnem lovu ugotavljata:
»Mogoče ga pa nisva dovolj visoko metala...«
Ponoči se lovec zbudi in plane pokonci, kajti v kokošnjaku je nekaj zašumelo.
Vzame puško in se odpravi na dvorišče. Previdno prisloni uho na kokošnjak in
spet sliši šum. »Je kdo tukaj?« vpraša odločno in repetira.
»Ne, samo me, kokoši.«
Po nekaj urnem sedenju na preži je eden od lovcev nenadoma vstal:
»Mislim, da so mi noge zaspale.«
Drugi mu je zabrusil:
»Glede na to, kako ti smrdijo, morajo biti že en teden mrtve!«
Lovca začetnika so vzeli prvič na lov na race. Ko jih je zagledal, je vprašal starega lovca, če je tu voda globoka.
»Ne, sploh ne, saj vidiš, da je racam komaj do trebuha!«
Franc pride s tridnevnega lova in vpraša svojega vernega psa:
»Si čuval hišo in mojo Miciko?«
»Av,av!«
»Torej si. Je bil Jože na obisku?«
»Av, av«
»Torej je.«
»Kolikokrat pa?«
»Auuuuuuuuuuuuuuuuuu!« odgovori pes.
"Danes si pa le zadel fazana?" vpraša žena moža, ki se je vesel vrnil z lova.
"Nisem, enega sem celo zgrešil."
"Zakaj pa si potem tako vesel?"
"Sosed je zgrešil tri!"
Lovec pravi svoji ženi blondinki:
"Žena, premisli malo, preden kaj poveš!"
"Ja, a naj bom potem celo življenje tiho?"
Mož telefonira svoji ženi z lova:
"vračam se jutri zjutraj. Do konca meseca ne bomo kupovali mesa!"
"Torej si uplenil nekaj velikega?"
"Ne, zakartal sem vso pokojnino!"
Ali zajec hitreje teče pred črnim ali belim psom?
Pred belim. In zakaj?
Zato, ker misli, da si je že slekel rekeljc.
Mali Janezek vpraša svojega očeta lovca:
"Oči, kaj je to vegetarijanec?"
"Indijanci so to rekli zelo slabemu lovcu."
Kaj ima zajček na hrbtu, ko leti?
Orla.
Lovca Jožeta so po napornem zadnjem pogonu ustavili policaji. Odrejen mu je bil test alkoholiziranosti in aparat pokaže 1,30 promila alkohola.
"Poglejte, človek božji," reče policaj in mu pokaže merilec.
"Hudiča, kaj je že pol dveh?" se začudi Jože.
"Kakšnega čudnega zajca si ustrelil," se začudi žena, ko pride njen mož z lova. "Na ušesu ima celo ceno!" mu reče.
Bogataš se vrne z lova in vpraša, če so se vsi udeleženci lova vrnili.
"Da." Mu odgovorijo.
"Dobro, torej sem le streljal na jelena..." si oddahne bogataš.
V gosti megli, ki je nenadoma zajela gozd, lovce ne vidita niti drug drugega. Poči strel.
"Kaj imaš?" zavpije prvi. "Po dlaki sodeč je lisica."
Poči drugi strel.
"Kaj imaš pa ti?
"Po perju sodeč je jerebica."
Poči tretji strel.
"Kaj imaš pa zdaj?"
"Po dokumentih sodeč je Valentin Novak iz Stare vasi."
Dve fazanki sedita na veji in se dolgočasita. Mimo se pripelje reaktivec in prva ga občuduje:
"Uau, poglej, kako je hiter!"
Druga ji ne ostane dolžna in jo hitro zavrne:
"Tudi ti bi bila tako hitra, če bi ti rit gorela!"
Se pogovarjata buldog in nemški ptičar. Ptičar je zaprt na balkonu v tretjem nadstropju. Buldog ga vabi na dvorišče:
"Pridi dol, no!"
"Ne morem!"
"Kako da ne moreš?"
"Zaprt sem na balkonu!"
"Pa skoči dol!"
"O, to pa ne!"
"Zakaj?"
"Zato, ker nočem imeti tako potlačenega nosa kot ti!"
Nekoč sta se bahala dva lovca: "Več, Pepe, kakšnega zajca sem uplenil! Imel je zagotovo 10 kilogramov. Seveda sem ga ustrelil ponoči pri luni." Pepe pravi: "To ni nič! Jaz sem ga tudi ustrelil ponoči pri luni takega, da je imela samo senca 5 kilogramov."
Koliko nog ima zajec?
Osem. Dve sprednji, dve zadnji, dve levi in dve desni.
Kako smo nekoč lovili zajca:
Jeseni, ko se je korenje pobralo, smo zraven korenja dali skril. Na ta skril smo dali koren, zraven korenja pa posuli poper. Ko je prišel zajec, da bo pojedel korenje mu je prišel poper v nos in je kihnil, s smrčkom pa se je udaril v skril in se ubil.
Na hribu so srne in srnjaki igrali karte. En srnjak je bil na straži. Zagledal je dva lovca in šel povedat ostalim, da prihajata dva lovca. Ostali ga vprašajo, če lovce pozna. "Ja, ja" pravi. "Poznam jih.Franc in Miha sta." Pa rečejo ostali; "O, le igrajmo naprej, saj tega dva nikoli nič ne ustrelita."
Jože je zmeraj hodil na lov, nikoli pa ni nič prinesel domov. Pa ga žena krega: "Zmeraj prideš prazen domov!" Nekega dne, ko ge na lov si misli: "Kaj hudiča naj naredim?" in se zamisli: " Aha, že vem. Šel bom v trgovino in kupil zajca." Rečeno storjeno prinese domov zajca in se pohvali ženi:
"Danes sem pa ustrelil zajca!" Žena pa prime zajca in pravi: "Kaj pa je ta listek na zajcu?" na listku je pisalo 100 din. To je bila cena zajca, Jože pa ji je rekel: "Napisal sem listek s koliko metrov sem ga streljal."
V vasi je hodil zajec na pšenično njivo in je delal škodo. Lastnik je na tablo napisal:
"Če ne boš nehal hoditi na njivo te bom pokončal!"
Pšenica na njivi pa je rasla in rasla, tako da se zajca ni več videlo.
Ljudje pa so rekli: "A vidite, kako je to delovalo!"