O POBRATENJU

»Lov je svet zase: je drama, religija, mit; je svet, v katerem lovec preizkuša skrivnosti srečanja živali s človekom; svet, v katerem človek preizkuša svoje sposobnosti, razum in reflekse. Lov je spomin na preteklost, čar sedanjosti, pričakovanje prihodnosti.«

V teh besedah, ki so zapisane na 15. strani zbornika Pobrateni, ki sta ga leta 1986 izdali Lovska družina Podbrdo in Lovska družina Rižana ob njunem pobratenju, je zapisano vse bistvo lova, ki je nespremenljivo od pradavnine do danes. Človek je bil najprej lovec, ki je lovil sam, kasneje skupaj z drugimi.

Lovec ne bi mogel biti uspešen in ne bi mogel preživeti v naravi, če ne bi razvil kolektivnega duha, izkustveno potrjene zavesti, da lahko skupaj z drugimi lovci zase pridobi več plena kot bi ga lahko pridobil osamljen, z ali brez orožja.

Od pradavnine do danes so se ljudje, ki so jih družili enaki ali podobni interesi združevali v interesna združenja, da bi razvili ali pa pospeševali razvoj določenega življenjskega področja, ki jih je zanimalo. Tako so nastala društva kot združenja fizičnih oseb ter združenja društev kot širše povezave.

Lovske družine so društva, ustanovljena in organizirana z glavnimi nameni, da njihovi člani varujejo naravo, gojijo divjad in upravljajo lovišče, ki jim ga je zaupala država. V okviru teh namenov so v lovsko družino organizirani člani dolžni loviti divjad na lovsko pravičen način.

Sam naziv »družina« za določeno društvo v slovenski kulturi označuje še eno, morda ne dovolj poudarjeno značilnost lovskega društva. To je povezava članstva, ki jo odlikuje požrtvovalnost, skrb za sotovariše(ice), razvijanje prijateljstva in medsebojna pomoč v preizkušnjah.

Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika izhaja, da beseda »pobratiti« pomeni: povzročiti medsebojna naklonjena pobratimska čustva, »pobratiti se« pa pomeni: skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu.

Vodstvi Lovske družine Podbrdo in Lovske družine Rižana sta po večletnem medsebojnem spoznavanju in vzajemnem tovariškem sodelovanju na področju gojitve divjadi in lova sklenili prijateljstvo še bolj poglobiti in ga napraviti trajnejšega. Lovci so na občnih zborih soglasno sprejeli sklep, da se lovski družini pobratita.

Listina o pobratenju je bila svečano podpisana na proslavi 40-letnega jubileja dne 30.08.1986, ki sta ga tistega davnega leta 1986 praznovali obe lovski družini. Vsaka lovska družina hrani svoj izvod listine o pobratenju.

Ob jubileju in pobratenju sta lovski družini izdali priložnostni zbornik, ki naj bi ta dogodka ohranil v spominu vseh, tudi zanamcev. Popisani so štiridesetletni napori lovskih družin za napredek lova, gojitev divjadi in ohranjanje žive narave.

Na častnih mestih so zapisana imena ustanoviteljev lovskih družin, v lepem spominu so ohranjena in zapisana imena umrlih članov, zapisana so tudi imena vseh, ki so stopali med člane od leta 1946 do leta 1985.

Pobratenje Lovske družine Podbrdo in Lovske družine Rižana je bilo iskreno, saj traja že triindvajseto leto. Z namenom razvijanja prijateljskih vezi se člani pobratenih Lovske družine Podbrdo in Lovske družine Rižana srečujejo na občnih zborih, skupnih lovih, piknikih in drugih družabnih prireditvah. Tako negujejo in ohranjajo živo pobratimsko zavezo, ki sta jo vodstvi obeh lovskih družin sklenili s podpisom listine o pobratenju, lovci pa so jo v življenju potrdili in sprejeli tudi za bodoče rodove.

Naj sklenemo s prvo kitico pesmi pesnika Davorina Jenka:

POBRATIMIJA

Naj čuje zemlja in nebo,

kadar pobratimi pojo,

naj se od ust do ust razlega,

kar tu med nami vsak prisega:

»Da srce zvesto kakor zdaj

ostalo bode vekomaj!«

Naj živi pobratimstvo med sedanjimi in bodočimi člani

Lovske družine Podbrdo in Lovske družine Rižana!