Odstrel, uplenitev ali odvzem so besede, katere se v jesenskem času največkrat med vrsticami slišijo med lovci. Je pač tako, kot so pomladanski in poletni meseci primerni za polnjenje solnic, popravilo ali izdelava prež, urejanje košenic in  mnogim očem skritih steza (kar večinoma vidijo samo domačini in pa planinci), je jesen za nas lovce, pa če se še tako grdo sliši, čas žetve.

LD se od ostalih društev loči predvsem zaradi pravice do posesti, nošnje in uporabe orožja seveda vse v skladu z obstoječo zakonodajo. Poseganje z odstrelom med različne populacije divjadi je naša, želeli  ali ne primarna dejavnost. Predstavitve te dejavnosti v javnih občilih le malo kje najde primerno, predvsem pa sprejemljivo mesto. Vendar, zakaj ne bi tudi javno predstavljali nekaj, na kar smo ponosni.

In v naši LD ni nič drugače kot v večini ostalih LD.

Dejstvo je, da je večini očem neviden odstrel ne trofejne divjadi za sam razvoj in obstoj različnih populacij mnogo pomembnejši kot odstrel trofejne divjadi. V naši LD odstrel poteka večinoma v mejah normale z redkimi odstopanji, katera pa so prej izjema kot pravilo. Poseben del odstrela pa so uplenitve trofejne divjadi, na kar smo(so)uplenitelji še posebno ponosni.

Ko se koledarsko leto zaključi, nastopi čas, ko je potrebno narediti obračun sam s seboj, z lovsko družino kjer delujemo in pa tudi z državo, katera v obliki delovanja Komisije za pregled izvzema OZUL TLUO pregleduje, ali smo izvajali odvzem velike in male divjadi  v skladu z koncesijsko pogodbo in obstoječo zakonodajo.

Za našo LD je bil ta dan 13.01.2013.