Spomladanski in prvi poletni meseci so meseci, ko lovci preživimo veliko časa v lovišču. V tem času, puško zamenjata predvsem kramp in  kosa, pa tudi motorka nam ni tuja. Večina del je namenjena zmanjšanju škod na in od divjadi in  izboljšanju ponudbe prehrane  (nošnji soli, urejanje grmišč,  urejanju gozdnega roba in sadnega drevja  v okolici številnih zapuščenih domačij,  vzdrževanju kaluž in pa predvsem košnja košenic). Seveda pa niso vsa dela namenjena samo divjadi, ampak tudi izvajanju lova. Tako lovci LD Podbrdo vzdržujemo  kar 62 lovskih stez (večinoma v predelih, kjer je lovska steza edina še omembe vredna povezava, v skupni dolžini preko 200 km). Marsikateri predel našega lovišča bi bil nedostopen za popotnike in domačine, če lovci ne bi vzdrževali v takšnem številu in načinu določenih steza. Marsikatero senožet bi še hitreje preraslo trnje, grmičevje in zatem gozd če ne bi imeli nekateri v sebi dovolj klenosti. Vendar času se ni mogoče upreti, lahko ga samo upočasnimo.

Tudi lovske opazovalnice je potrebno letno pregledati in vzdrževati, da dobro (in predvsem varno) služijo svojemu namenu.

Posebna zgodba so tudi delovne akcije, katere so namenjene vzdrževanju oziroma gradnji objektov ter košnji določenih košenic v večjem obsegu. Tukaj je poleg dosege cilja pomembno predvsem druženje. In ena izmed takšnih akcij (dvodnevna) je bila izvedena  tudi na Temljinski planini,  kje smo urejali  notranjost stare koče.

Veliko je dogodkov kateri gredo morda neopazno mimo nas in  so vredni spomina, a na žalost je le peščica tistih lovcev, kateri so pripravljeni dogodke tudi beležiti in jih tudi ustrezno  predstaviti.