Odvzem  divjadi iz lovišča v skladu z lovsko gospodarskim načrtom je ena izmed osnovnih  dejavnosti LD. Človek je s svojimi posegi v naravo (na takšen ali drugačen način) krepko spremenil prvotno naravo.  Ravnovesje posamezna vrste populacije divjadi  se tako, iz leta v leto, iz kraja v kraj, močno spreminja. In ena vrsta divjadi v Baški grapi doživlja predvsem zaradi zmanjšanja življa in s tem posledično  zapuščanja kmetij, pašnikov, senožeti, sadovnjakov.... v zadnjem obdobju pravo ekspanzijo.

Z jelenjadjo gospodarimo v okviru OZUL TLUO. Vodstvo OZUL TLUO je  prisluhnilo LD in glavna selekcija odvzema se vrši na podlagi enakega spolnega razmerja  ter starosti jelenjadi. Gojitev na podlagi razvitosti rogovja moške jelenjadi  v naših visokogorskih loviščih zagotovo ne bi bilo vodilo k stanju takšnem kot je danes.

Na območju LD Podbrdo smo jelenjad zasledili koncem 60-ih let. K nam s posamezni primerki pričeli zahajati  predvsem z gorenjske smeri (LD Sorica, LD Bohinjska Bistrica). Prvi osebek jelenjadi (dvoletni jelen ) je bil tako uplenjen leta 1976.

Od 1980 dalje so bili posamezni osebki uplenjeni skoraj vsako leto . Leta 1996 smo tako imeli v načrtu 4 osebke jelenjadi. Od takrat dalje pa se  je načrtovani in tudi realiziran  izvzem naglo povečeval. Leta 2005 smo tako imeli v načrtu 25 osebkov jelenjadi, leta 2010 pa že 46 osebkov. In samo vprašamo  se lahko, katera je zgornja meja še dopustne številčnosti populacije jelenjadi na našem območju.

Povečana prisotnost jelenjadi v lovišču  se po našem mnenju  najbolj negativno odraža na staležu srnjadi, saj smo leta 1990 imeli 210 osebkov srnjadi predvidenih za odvzem, leta 2010 pa 130 osebkov srnjadi, vendar je vprašanje ali bomo z odvzemom srnjadi v letošnjem letu  presegli  število 100. Seveda povečan stalež jelenjadi ni edini krivec za zmanjšano število srnjadi, je pa po našem mnenju eden glavnih  vzrokov. Posebno poglavje pa je tudi razmerje med odvzemom gamsa in jelenjadi, saj se nam v letošnjem letu prvič obeta, da bomo kot visokogorsko lovišče imeli v končnem izvzemu večje število jelenjadi kot gamsov. Poraja se večna dilema  ali ima smisel dopustiti, da jelenjad zavzame tudi  visokogorska, predvsem  gamsja  stanišča.

Tudi v letošnjem letu je glavnina odvzema jelenjadi  že za nami. Sedaj, ko  mogočni glas rukajočih jelenov po naših gozdovih zamira je prav, da se ozremo na odvzem jelenov, kateri so med nami  je v preteklem mesecu, na takšen ali drugačen način burili našo lovsko domišljijo in obujali zdravo lovsko »foušijo«!