Govor starešine LD Podbrdo Maver Nikolaja ob otvoritvi koče na Temljinski planini

Spoštovani lovci, dragi prijatelji

Danes uresničujemo sanje nas vseh, naših prednikov, naših prijateljev. Temljinska planina je bila in je še zmeraj stičišče ljudi iz Temljin, Lisca, Kneže, Knežkih ravn, samotnih kmetij knežke grape, Koritnice, Grahovega, Ruta in Granta.

Zaradi teh planin in senožeti so lahko ljudje iz teh krajev redili več živine, lahko so imeli večje družine, več je bilo vsakdanjega kruha, lahko so z upanjem in veseljem mislili na jutri.

Vsa ta zgodovina, vsa ta energija, dobra in slaba, vsa ta mistika je ostala zapisana v teh hribih in dolinah.

Pogled na močne in razvejane bukve, smreke, na zverižene gabre, na breze, ki kot mlada dekleta kljubujejo času, vsa ta lepota je pred nami, lahko dosegljiva in jo čutimo. Občutimo tudi zgodovino, pritajen smeh liščarskih deklet, zadovoljen vrisk mladega fanta, ki se proti jutru vrača domov.

Občutimo zadovoljstvo kmetov nad dobro košnjo, nad dobro izdelanim sirom, nad pitano živino in zadovoljstvo kupca nad kvalitetnim lesom in drvmi, izdelanimi v  teh hribih in plavljenimi do Kneže.

Občutimo leta zatiranja, občutimo zadovoljstvo nad svobodno domovino. Občutimo plah, vendar odločen korak samotarjev.

Vse to se človek spomni in spoštuje prednike, ki so s skromnostjo in iznajdljivostjo živeli in umrli v teh krajih.

Izgradnja koče je bila pogojena z izdelavo dostopne poti. Od ideje do realizacije je prišlo v pol leta. Takoj po izgradnji dostopne poti smo se lotili izgradnje temeljev in postavitve koče, kar je bilo izvedeno lani v jeseni.

V tem letu smo kočo dokončali, uredili še okolico ter polepšali staro kočo. Vrednost investicije presega 30.000€, člani LD Podbrdo smo v ta projekt vložili več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur.

Dediči klenosti ljudi iz teh krajev smo ponovno dokazali, da s pravilno izbranim ciljem vsak član družine pokaže svojo pripravljenost za delo in ga tudi z dobro voljo opravi.

Cilj družine je postal cilj vsakega člana, da je z lahkoto lahko prišlo do te uspešno zaključene zgodbe. Prav zato bo vsak član naše družine imel to kočo za svoj dom in se bo kot lastovka v te kraje rad vračal.

Lovci smo s tem projektom dokazali, da je lov veliko več kot večina nelovcev misli. To je življenje z naravo, je soustvarjanje njene velikosti, gojenje, spoštovanje drugih. Je podrejanje lastnih želja in ciljev skupnemu, družinskemu. Le s takim delom in miselnostjo bomo vredni spoštovanja, bomo vredni, da se Lovec napiše z veliko začetnico.

Z ureditvijo te poti in koče smo delno vrnili dolg tem prelepim krajem, ki smo jih v zadnjem pol stoletja zapustili.

Ponavadi je pot samo sredstvo za dosego cilja, v našem primeru je pot vredna najmanj toliko kot sam cilj.   Tudi v tem smo drugačni od drugih, smo unikum.

Ob tej priliki velika zahvala Zavodu za gozdove, enota Tolmin, Šorli Mirku, Kobal Dragu, Štendler Cvetu, Maver Cirilu, Brovč Jožu in Laharnar Damjanu. Hvala tudi vsem lovcem, ki ste doprinesli k uspehu te zgodbe.